Zajček Julček je glavni junak prisrčne animirane serije za predšolske otroke, v kateri se skupina domišljavih živalskih prijateljev sooča vedno z novimi izzivi in nepredvidljivimi dogodivščinami. Njihov svet je barvit in radoživ, mehkih oblik, kot jih poznamo izpod čopiča tržaške ilustratorke Nicolette Costa.
Podali se bomo na Pohod prijateljstva, velik športni dogodek, ki je bil že v 70. in 80. letih s svojo čezmejno miselnostjo nekaj korakov naprej. Občudovali bomo narodne noše s tržaškega, bogato kulturno dediščino, ki jo želijo pri SKD Rdeča zvezda z ambicioznim projetom popisati in ohranti. Obiskali bomo Park vojaške zgodovine Pivka, ki s pestrostjo eksponatov prinaša edinstven vpogled v zgodovino Slovenije. Na koncu pa še o plezalnem centru v Šempetru pri Novi Gorici, kjer se srečujejo slovenski in italijanski plezalni navdušenci.
Nadja Velušček in Anja Medved, mati in hči, sta avtorski tandem, ki vrsto let ustvarja na področju dokumentarnega filma. Anja je diplomirana režiserka, Nadja pa upokojena profesorica italijanskega in slovenskega jezika. Na skupni profesionalni poti sta posneli 20 dokumentarnih del ter organizirali številne čezmejne projekte, med drugim spominodajalske akcije na nekdanjem mejnem prehodu – Arhiv spomina in okoljsko filmsko karavano Soča sooča. V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu v začetku maja premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me.
Voditelj Romeo Grebenšek in višješolci se sprašujejo o družbenih omrežjih ter o njihovem vplivu na mlajše generacije: kdo so vplivneži? Kako ustvarjajo svoje vsebine? Na kaj moramo paziti pri uporabi teh omrežij? Na taka in podobna vprašanja odgovarjata vplivnica Rebecca Fierro ter antropolog Dan Podjed. V uredništvu Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Pridružite se nam na potovanju v daljne dežele! Pokukali bomo v svet otrok, rastlin in živali z vseh kontinentov in se zatem spet vrnili v prijetno zavetje naših krajev. Tokrat bomo z učenkami in učenci OŠ F. Bevk odkrivali Opčine. Oddajo podpisuje urednica Deva Pincin.
»NAJLEPŠE MÜNCHENSKE ULICE«: München, glavno in najbolj naseljeno mesto na Bavarskem, ima več kot 6000 ulic. V polurnem dokumentarcu se bomo sprehodili po najbolj priljubljenih mestnih ulicah, spoznavali Münchenske prebivalce in njegove kulturne znamenitosti.
Dokumentarni film pripoveduje o življenju in delu mons. Dr. Marina Qualizze, duhovniku, predavatelju, pridigarju in predvsem ponosnem in zavednem Slovencu, ki se je rodil leta 1940 v svetem Lenartu, narečno Podutana, v Benečiji.. Čeprav je večino svojega življenja služboval v Vidmu, je ostal tesno povezan z Benečani in Benečijo kamor se vedno rad vrača in še vedno mašuje v slovenskem jeziku. Realizacija Video pro d.o.o.
Na voljo do 7. 6. 2025 Leta 1868 je pravzaprav izšla prva Slovenska kuharica avtorice Magdalene Pleiweis, do leta 1902 so jo natisnili še petkrat. Kalinškova je priročnik dopolnila in uredila, v šesti izdaji se tako pojavi tudi njeno ime. Do danes štejemo več kot 200.000 prodanih izvodov in 29 različnih izdaj. Katera med domačimi gospodinjami ne pozna te knjige?
Brezmejni Trg Evrope v Novi Gorici se je ob desetdnevnem Pohodu za Evropo spremenil v prizorišče raznolikih kulturnih, umetniških, športnih in družabnih prireditev, ki simbolno in dejansko presegajo meje. Odprtje Pohoda za Evropo 1. maja s tradicionalnim Pohodom prijateljstva je letos potekal v razširjeni izvedbi, z udeležbo delegacij iz Celovca, Chemnitza in drugih partnerskih mest. Nova Gorica in Gorica skupaj gradita prihodnost, pohod pa ostaja simbol povezovanja, zdravega načina življenja in skupnosti. Dve mesti, že tri leta povezani z enim srcem!
Duhovnik, raziskovalec in publicist Božo Zuanella, se je rodil leta 1941 v vasici Bijače pod Landarsko jamo. Leta 1951 je šel v semenišče in po trinajstih letih postal duhovnik. Bil je še zadnji beneško slovenski duhovnik, ki je redno maševal. Ljubezen do jezika sta mu dala mama in tata, ki sta ga učila slovenskega narečja in to v težkih časih, ko je bila slovenščina prepovedana. Kot samouk se je kasneje naučil tudi slovenskega knjižnega jezika. V Novi Matajur je pisal o lokalni zgodovini in etnologiji ter sourejal časopis Dom. Bil je velik ljubitelj gora in njegova filozofija je bila »iti zjutraj in priti nazaj zvečer«. Nazadnje je skupaj z bratom Pasqualom živel in delal v vasi pod Matajurjem. Produkcija Video-Pro, 2020.
V ponovni ogled ponujamo dokumentarni film, ki ga je režiserka Mirjam Koren posnela leta 1995, ob 50-letnici Radia Trst A in v kamero ujela pričevalce, ki so spregovorili o samih začetkih radijske postaje in o snovanju slovenskih oddaj. Prav leta 1995, in sicer v začetku maja, je RAI uvedla slovenske televizijske programe, ki letos obeležujejo 30 let, naš radio pa okroglih 80.
